Novice DE Pobrežje 2
DE Pobrežje 2
Galerija slik D E Pobrežje II |
Informativna predstavitev demence |
DEMENCA
» Zdi se, kot da življenjska ura osebe z demenco teče nazaj. Že davno izgubi sposobnost, da bi brez pomoči samostojno živel v svojem okolju. Tudi hoditi več ne more sam in komaj še kaj spregovori; svoje leto dni mlajše žene se ne spominja več – in tudi zase ne ve. Že nekaj časa se ve, da je vzrok temu –demenca. »
Predstavljate si svet:
Kaj je DEMENCA? Demenca je skupek znakov, v kateri gre za upad številnih prej obstoječih sposobnosti pri prvotno intelektualno razviti osebi. Pojavi se brez motenj zavesti kot posledica možganske bolezni ali okvare, pri kateri so spoznavne sposobnosti toliko zmanjšane in osebnostno toliko spremenjene, da motijo opravljanje dnevnih in poklicnih dejavnosti. Merila za prepoznavanje demence so:
- pridobljena motnja govora ( afazija ) - nezmožnost izvedbe ciljanega giba (apraksija ) - ne prepoznavanje osnovnih vidikov predmetov ( agnozija )
Opozorilni znaki demence Pozabljanje Vsaka pozabljivost še ni znak bolezni.Osebe z demenco si novih informacij ne zapomnijo pogosteje pozabljajo in se tudi čez čas ne spomnijo potrebnih informacij. V zadnjem stadiju bolezni se ne spomnijo niti imena svojega partnerja niti lastnih otrok. Spominske težave so pri demenci tako moteče, da onemogočajo samostojno življenje. Težave s časovno in krajevno orientacijo Osebe z demenco se zmotijo pri presoji datuma celo za celo desetletje. Pogosto se zgodi, da še pravilno povedo letnico rojstva, ne vedo pa več koliko so stari, ne znajdejo se več v lastnem stanovanju. Ne vedo, kje so, kako so prišli tja in tudi ne vedo, kako bi se vrnili domov. Osebnostne in socialne spremembe Pri osebah z demenco so lahko osebnostne spremembe zelo izrazite. Ob stikih s tujci, ob nalogah, ki jim niso kos ali ob hitrih spremembah v okolju lahko nenadoma postanejo sovražno razpoloženi ali celo nasilni. Osebe z demenco postajajo vedno bolj pasivni in potrebuje čedalje več spodbud iz okolice. Težave pri sporazumevanju Osebe z demenco sprva še razumejo kratke, enostavne stavke in njihov pomen. Kasneje izpuščajo posamezne besede ali jih nadomeščajo z neustreznimi besedami oz. si izmislijo povsem nove besede. Ker ne najdejo ustreznega imena, predmet opišejo. Govor postane nepovezan in nerazumljiv, pojavijo se tudi motnje pri branju in pisanju. Težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil Zaradi spominskih težav, zaradi oslabljene presoje in upočasnjenih odzivov, se pri osebah z demenco zmanjšajo tudi sposobnosti za opravljanje rutinskih vsakodnevnih opravil ( kuhanje, oblačenje, vožnja z avtomobilom,.. ). Spremembe čustvenega razpoloženja in vedenja Za osebe z demenco so značilna pogosta in hitra izrazita čustvena nihanja: od žalosti do jeze ali veselja brez očitnega razloga, ki lahko tudi nenadoma mine. Izbruhi jeze so posledica stisk, ki jih osebe z demenco doživljajo v vsakdanjem življenju. Čeprav so lahko v zadnjem stadiju bolezni, so čustveno odzivni, lahko izrazijo svoje ugodje ali nezadovoljstvo s posameznimi besedami, glasovi ali tudi s telesnimi gibi. Osebe z demenco so pogosto nemirne, brez obstanka, pojavlja se zaposlitveni nemir. Posamezne dele aktivnosti, ki so jih izvajali vse življenje, lahko ponavljajo ure in ure. Nemir se pogosto stopnjuje v popoldanskih in v zgodnjih večernih urah. Biti svojec osebe z demenco je enako ali še težje, kot biti bolnik? Osebe z demenco niso kritične do svojega stanja in ne razumejo, da temu niso več kos, zato se morda s potrebno namestitvijo v dom upokojencev ne strinjajo, jo odklanjajo ali pa imajo občutek strahu. Osebam z demenco je potrebno povedati resnico; kam gredo in zakaj je to potrebno. Osebe z demenco se težje prilagodijo novemu okolju, zaradi tega jih je strah, porušijo se jim vsakdanje navade, ne razumejo kaj se z njimi dogaja, kje so, zakaj je porušen njihov ritem spanja,... Zaradi tega največkrat postanejo odklonilni do negovalnih in terapevtskih ukrepov, nezainteresirani, brezvoljni, vedenjske motnje so še pogostejše, pojavi se depresivno vedenje, agresija,… Iz običajnih vsakodnevnih aktivnosti izhajajo mnogi problemi in težave oseb z demenco, ki vplivajo na njihovo kvaliteto življenja. V različnih obdobjih bolezni se sposobnosti za samostojno izvajanje dnevnih aktivnosti spreminjajo oziroma znižujejo. Nestrpno vedenje svojcev do oseb z demenco ali » pomoč za vsako ceno » pripelje do pasivnosti. Osebe z demenco kmalu ne zmorejo več izvajati preprostih nalog, ki bi jih ob primerni spodbudi in pomoči še lahko opravljali. Osebam z demenco moramo omogočiti čim več spodbud, na katere naj se imajo možnost odzvati. Če ni dovolj spodbud, čedalje manj zaznavajo; to kar še zmorejo je potrebno, čim bolj dolgo ohranjati. V središču je vedno posameznik z svojimi potrebami, željami in interesi, zato je pomembno, da ustvarimo preprosto in pozitivno okolje, v katerem bo življenje oseb z demenco najpomembnejši del. Ključnega pomena je, da ustvarimo OKOLJE, ki osebam z demenco zagotavlja: VARNOST – ORGANIZIRANOST – AKTIVNOST Osnovne življenjske potrebe oseb z demenco so:
Kako pristopiti in pomagati osebam z demenco; kaj lahko še naredimo, da bi ohranjali njihove sposobnosti? Dobra komunikacija lahko prepreči pojav agresivnosti in nasilja; osebe z demenco pogosto napačno razumejo oz. nimajo predstav za naša dejanja in namene. Posledica nerazumevanja sta stres, strah, zapiranje v svoj lasten svet,... Pravila dobre komunikacije :
Pozitiven odnos in občutek varnosti bomo pri osebah z demenco dosegli če:
Dobro je vedeti Predpisana zdravila se vedno vzamejo z navadno vodo, kajti takrat sta učinek in absorpcija največja in najbolj učinkovita. Vse ostale tekočine kot so čaj, sok, mleko, zaradi ostalih sestavin, ki jih vsebujejo, zmanjšujejo učinek zdravil. Pomoč osebam z demenco je lahko pogostokrat omejena zaradi napačnih prepričanj in predsodkov, kot pa zaradi pomanjkanja možnosti, da bi lahko ustavili bolezenski proces. Besedilo ob slikah prikazuje osnovna pravila, kako pristopiti k osebam z demenco.
Če resnično hočemo človeka varno in uspešno pripeljati na določeno mesto, ga moramo najprej poiskati tam, kjer se nahaja in pričeti iz dane izhodiščne točke.
Soren Kirkegard ( 1813 – 1855 )
Pripravili: Mojca Rober, dipl. soc. del. Aleksandra Gjura, dipl. del. ter. |