Spletna strandanica-vogrinec.si je delno skladna z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) in SIST EN 301 549 V3.2.1, temelječ na WCAG 2.1 AA, z določenimi izjemami.
Zavezanec
Dom Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9, 2000 Maribor. Kontakt:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
tel: 02 480 61 11
Datum objave in posodobitve
Datum priprave izjave: 4. 6. 2025 na podlagi samoocene. Zadnja posodobitev: 12. 6. 2025
Določene vsebine na spletni strani niso popolnoma prilagojene za uporabnike z oviranostmi. To vključuje:
- Nekatere slike nimajo najbolj primernega alternativnega besedila.
- Barvni kontrasti niso povsod optimalni za uporabnike s slabšim vidom (primer: besedilo v menuju, ki je del oranžnega ozadja).
- Nekateri dokumenti na naši spletni strani (npr. ceniki, jedilniki, obvestila) so objavljeni v obliki skeniranih PDF-jev, ki niso dostopni za uporabnike bralnikov zaslona ali niso prilagojeni za uporabo tipkovnice. V primeru, da potrebujete dokument v dostopni obliki, pišite na
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
in bomo poslali prilagojeno besedilno verzijo.
- Stran se ne prilagaja pravilno na napravah z manjšimi zasloni – na mobilnih napravah z majnšo ločljivostjo (primer: 320x540) se pojavijo težave z berljivostjo in uporabo menija.
Nadgradnja spletne strani
Zavedamo se navedenih pomankljivosti. Nova spletna stran, ki bo prilagojena vsem uporabnikom in skladna z najnovejšimi smernicami dostopnosti, je trenutno v pripravi.
Povratne in kontaktne informacije
Povratne informacije so omogočene v skladu z 8. členom ZDSMA.
Če nam želite karkoli sporočiti ali pa vas zanima karkoli o dostopnih / nedostopnih vsebinah, nam lahko pišete na
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
ali pa na telefonsko številko 02 480 61 11 med 7.00 in 15.00 uro.
Izvršilni postopek
V primeru, da ugotovite neskladnost z določili Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, lahko podate prijavo inšpektorjem za informacijsko družbo po navadni ali elektronski pošti na naslov:
7.6.2018 - SREČANJA SKUPINE ZA POMOČ SVOJCEM, KI V DOMAČEM OKOLJU SKRBIJO ZA SVOJCA Z DEMENCO OB 17.30 URI V SEJNI SOBI DOMA DANICE VOGRINEC MARIBOR, ČUFARJEVA C. 9.
***
Objavljeno: 30.10.2017
2.11.2017 OB 17.30 URI V SEJNI SOBI DOMA DANICE VOGRINEC MARIBOR, ČUFARJEVA CESTA 9 SREČANJE SKUPINE
ZA POMOČ SVOJCEM, KI V DOMAČEM OKOLJU SKRBIJO ZA SVOJCA Z DEMENCO.
***
Objavljeno: 6.6.2017
Svojce, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco in druge zainteresirane vabimo na predavanje
PALIATIVA, OBDOBJE V POTEKU BOLEZNI
ki bo v TOREK, 6.6.2017 ob 16.30 uri v sejni sobi Doma Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9.
Predavala bo:
DANICA CAFUTA, viš.med.sr.,
PREDAVANJE JE BREZPLAČNO.
****
Objavljeno: 26.5.2017
Svojce, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco in druge zainteresirane vabimo na predavanje
STRES IN KAKO GA OBVLADATI
ki bo v TOREK, 30.5.2017 ob 16.30 uri v sejni sobi Doma Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9.
Predavala bo:
Karmen HEBAR, diplomirana psihologinja
PREDAVANJE JE BREZPLAČNO.
***
Objavljeno: 18.5.2017
Svojce, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco in druge zainteresirane vabimo na predavanje
VLOGA SOCIALNEGA DELAVCA PRI SKRBI STAREJŠEGA
ki bo v TOREK, 23.5.2017 ob 16.30 uri v sejni sobi Doma Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9.
Predavala bo:
Marija Volmajer, univ. dipl. socialna delavka.
PREDAVANJE JE BREZPLAČNO.
****
Objavljeno: 11.5.2017
Svojce, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco in druge zainteresirane vabimo na predavanje
POMEN TELESNE AKTIVNOSTI V STAROSTI
ki bo v TOREK, 16.5.2017 ob 16.30 uri v sejni sobi Doma Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9.
Predavala bo KSENIJA STERGER, dipl. fizioterapevtka.
PREDAVANJE JE BREZPLAČNO.
****
Objavljeno: 3.5.2017
Svojce, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco in druge zainteresirane vabimo na predavanje
POSEBNOSTI PREHRANJEVANJA V STAROSTI
ki bo v TOREK, 9.5.2017 ob 16.30 uri v sejni sobi Doma Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9.
Predavala bo Tatjana PERŠUH, dipl.med.sestra-spec.nutricionist
PREDAVANJE JE BREZPLAČNO.
****
Objavljeno: 21.4.2017>>>
Svojce, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco in druge zainteresirane vabimo na predavanje
PRISTOP, KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE OSEB Z DEMENCO, ki bo v TOREK, 25.4.2017 ob 16.30 uri v sejni sobi
Svojce, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco in druge zainteresirane vabimo na predavanje
SVOJEC IN 24 URNA SKRB V DOMAČEM OKOLJU, ki bo v TOREK, 11.4.2017 ob 16.30 uri v sejni sobi Doma Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9.
Predaval bo: Tomaž TERAN, dipl. zdravstvenik
PREDAVANJE JE BREZPLAČNO.
****
Objavljeno: 10.4.2017>>>
Svojce, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco in druge zainteresirane vabimo na predavanje
RAZPOLOŽENJSKE IN VEDENJSKE MOTNJE V STAROSTI, ki bo v TOREK, 11.4.2017 ob 16.30 uri v sejni sobi Doma Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9.
Predaval bo: Drago PERGER, univ. dipl. psiholog
PREDAVANJE JE BREZPLAČNO.
****
Objavljeno: 29.3.2017>>>
SKUPINA ZA POMOČ SVOJCEM
SREČANJE SKUPINE ZA POMOČ SVOJCEM, KI V DOMAČEM OKOLJU SKRBIJO ZA SVOJCA Z DEMENCO BO 6.4.2017 OB 17.30 URI V SEJNI SOBI DOMA DANICE VOGRINEC MARIBOR, ČUFARJEVA C. 92000 MARIBOR.
VABLJENI!
****
Objavljeno: 24.2.2017>>>
SREČANJE SKUPINE ZA POMOČ SVOJCEM, KI V DOMAČEM OKOLJU SKRBIJO ZA SVOJCA Z DEMENCO BO 3.3. 2017 OB 17.30 URIV SEJNI SOBI DOMA DANICE VOGRINEC MARIBOR, ČUFARJEVA C. 9 2000 MARIBOR.
Demenca je bolezen, ki ne prizadene le bolnika. Demenca je pogosta težava, njeno poznavanje pa se skozi zadnje desetletje postopoma izboljšuje. Ljudje čedalje bolje poznajo bolezenske simptome, zavedajo se posledic demence in možnosti zdravljenja, zaradi česar pogosteje poiščejo pomoč že v začetnih stadijih bolezni.
Alzheimer caffeje lahko definiramo kot neformalna srečanja vseh tistih, ki se soočajo z demenco oz. Alzheimerjevo boleznijo kot najpogostejšim vzrokom demence. Osnovni namen je medsebojno podpiranje, pridobivanje samozavesti in spretnosti za vsakdanje življenje z Alzheimerjevo boleznijo.
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. september Dom Danice Vogrinec Maribor organizira »SPREHOD ZA SPOMIN«.
S sprehodom za spomin smo se pridružili drugim sprehodom, ki so na ta dan potekali na pobudo Alzheimer Disease International (ADI) po celem svetu. S tem želimo širši javnosti približati naraščajoči problem demence, ki postaja čedalje večji problem sodobne družbe.
Velikokrat slišimo: »Ko bom v pokoju, bom pa ...« To je naš pogled v tretje življenjsko obdobje, ki ga vsi vidimo kot mirno, spokojno, v krogu svojih najdražjih. A nad temi lepimi sanjami preži temna senca strahu, da nas bo zapustil spomin, da se ne bomo spomnili imen vnukov, da ne bomo sposobni samostojnega življenja in bomo svojim bližnjim ne v veselje, temveč v breme.
TA TEMNA SENCA SE IMENUJE DEMENCA, KI KAKOR RAČUNALNIŠKI VIRUS OKVARI NAŠ SPOMIN.
Demenca je epidemija 21. stoletja. V EU je bilo leta 2015 več kot deset milijonov ljudi z demenco, v Sloveniji se ocenjuje, da jih je več kot 32 tisoč. "Demenc je veliko, najpogostejša v starosti nad 65 let je Alzheimerjeva demenca,".
Demenca prihaja počasi in hitro napreduje.
O demenci govorimo, če začnemo opažati pri prej povsem zdravem človeku motnje višjih miselnih funkcij. Višje miselne funkcije so denimo spomin, sposobnost računanja, sposobnost branja, orientacije v prostoru, pozornost.
Če smo torej samo pozabljivi ali se samo slabo znajdemo v prostoru, to še ni demenca.
Prav tako ni demenca, če imamo s kakšno višjo miselno funkcijo, težave že od rojstva.
Za demenco je tudi značilno, da prihaja počasi, po tem pa napreduje in postaja vse bolj moteča za posameznika pri vsakdanjih opravilih doma in v službi.
Najzgodnejši znak je praviloma blaga motnja pozornosti. Oseba ne zmore slediti pogovoru, posebno v večji skupini. Umika se družbi, pogosto z izgovorom, da je pač stara in utrujena. Izgublja zanimanje za stvari, ki so ga do nedavnega veselile. Nato pridejo v ospredje pozabljivost, čustveni umik, pogosto tudi žalost in otopelost. V tej fazi je zelo težko ločiti začetno demenco od depresije. Vedno bolj so izražene spominske motnje. Oseba pozabi, da pozablja! Velikokrat se ponavlja in večkrat ponovi že povedano. Če ga svojci na to opozorijo, postane jezen, odklonilen in nezaupljiv.
Z napredovanjem bolezni bolniki tudi telesno opešajo. Nič več niso sposobni opravljati osnovnih življenjskih aktivnosti in vse bolj potrebujejo pomoč drugih.
In tu je glavna razlika med »normalnim« pozabljanjem in demenco: če sami opazimo, da pozabljamo, in smo do tega kritični, potem gre za »normalno« pozabljanje, ki je posledica preobremenitve, utrujenosti, pogosto tudi neprepoznane depresije. Če pa nas na motnje spomina opozarjajo drugi, potem je velika možnost, da gre za začetno demenco.
Spremembe najprej opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci.
Demenca se začne deset, dvajset, tudi trideset let pred tem, ko se v možganih začnejo nalagati določene beljakovine.
Ko se je Alzheimer okoli leta 1900 začel ukvarjati s to boleznijo, je bila zelo redka, saj je bila takrat statistično pričakovana življenjska doba le 44 let.
Demenca, ki jo je odkril in je posledica sprememb zadnjega dela možganov, kjer so centri za spomin in orientacijo v prostoru, pa se kaže šele po 65. letu starosti.
Kadar pa gre za spremembe v sprednjem delu možganov, nad čelom in očmi, kjer imamo centre za vedenje, obnašanje, našo socialno integracijo, govorimo o drugih, tako imenovanih frontalnih demencah, ki se pojavijo tudi bolj zgodaj.
Za ušesom imamo denimo zelo pomemben center za naše preživetje: prepoznavanje človeških obrazov, ki je pri nekaterih bolnikih lahko prav tako prizadet. Ti ne prepoznavajo več svojcev niti svojega obraza, nekateri tudi ne ločijo človeškega obraza od predmetov.
"Vsaka demenca je zgodba zase, vsaka je osebna tragedija za bolnika in njegove svojce.
Nikoli ni prezgodaj, da poiščemo zdravniško pomoč, ker bi diagnozo morali postaviti veliko prej, kot jo običajno.
Ob skrbi svojca z demenco najbolj trpijo svojci, ki za osebo z demenco prevzemajo 24 urno oskrbo v vseh pogledih vsakodnevnega življenja.
Ob tem je potrebno poudariti, da svojci tiho trpijo in statistike kažejo, da umirajo skoraj devet let prej, kot če ne bi skrbeli za svojca. z demenco. Umirajo v stresu, z občutkom krivde, so depresivni, imajo več srčnih bolezni in diabetesa.
Učinkovitega zdravila za demenco še nimamo. Od vseh bolezni, ki jih medicina danes pozna, je največ napora vloženega prav v raziskovanje demence in iskanje zdravila, ki bi preprečilo propadanje možganov".
Kateri so tisti preventivni ukrepi s katerimi lahko bolezen vsaj za nekaj let "odložimo"?
Redna fizična aktivnost - gibanje, dovolj je že pol ure hoje vsak dan,
Mentalna aktivnostjo - branje, učenjem tujih jezikov, reševanjem miselnih ugank,...
Mediteranska prehrana
Dovolj spanja.
Demenca je kompleksno zdravstveno stanje, a ljudje napačno mislijo, da je izključno povezana s staranjem. Pogosto jo napačno označimo za senilnost, kar izraža, da je demenca normalni del staranja. Spremembe spomina se običajno lahko pojavijo, ko se staramo.
A ključna razlika med demenco in 'starostno pozabljivostjo' je v tem, kako katera vpliva na naše vsakodnevno življenje. Vsakdo je kdaj pozabljiv ali se spopade z občutkom zamegljenosti misli.
Ko zboli svojec za demenco se nam kot neformalnemu negovalcu porajajo številna vprašanja?
· Kaj je demenca?
· Kdaj k zdravniku?
Kako se kot svojec spopasti z skrbjo za osebo z demenco?
Zakaj je pomembno, da gremo k zdravniku čim prej?
Kako demenco zdravimo?
· Ali je bolnik z demenco sposoben voziti avtomobil?
· Ali naj oseba z demenco hodi v trgovino?
· Kako hitro demenca napreduje?
Na ta in druga številna vprašanja lahko odgovore svojci dobijo na Skupini za pomoč svojcem, ki poteka vsak prvi delovni četrtek v Domu Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva c.9, ob 17.30 uri.
Dom Danice Vogrinec Maribor skupaj z Ministrstvom za zdravje in v sodelovanju z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca in UKC Maribor izvaja dvo letni program, ki je namenjen strokovnemu izobraževanju strokovnih delavcev (ABCDemenca) in Malo šolo demence, ki je namenjena svojcem in neformalnim oskrbovalcem v 10 občinah v regiji.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA SVOJCE OSEB Z DEMENCO
Svojci, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco so v več let trajajoči bolezni izpostavljeni velikemu psihičnemu, fizičnemu, čustvenem in finančnemu izgorevanju in družbeni izključenosti.
Osebe z demenco kmalu postanejo nesamostojne in potrebujejo 24 urno varstvo in prisotnost svojca, saj se zaradi narave bolezni lahko znajde v okoliščinah, nevarnih sebi in drugim. Skrb za osebo z demenco od svojca zahteva določeno mero odpovedovanja, ki pa jo svojci sprejemajo zelo različno.
Za osebo z demenco v domačem okolju v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Svojec ima pri skrbi osebe z demenco pomembno vlogo in zanj povprečno skrbi 70 ur tedensko mnogi so dosegljivi 24 ur na dan, sedem dni v tednu, brez počitka. Oseba z demenco v povprečju živi 2 do 20 let, svojec za osebo z demenco skrbi povprečno pet let. Svojci velikokrat niso usposobljeni za prevzemanje vloge negovalca.
Izobraževalni program je namenjen svojcem in drugim družinskim članom, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco. Vsebinsko je sestavljen tako, da svojci pridobijo informacije in praktično znanje glede poteka in posledic bolezni, praktične izkušnje pri sobivanju z osebo z demenco, napotke pri izvajanja varstva in nege.
ZAČETEK IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA ZA SVOJCE, KI V DOMAČEM OKOLJU SKRBIJO ZA SVOJCA Z DEMENCO BO OBJAVLJEN NA SPLETNI STRANI DOMA.
SKUPINA ZA POMOČ SVOJCEM, KI V DOMAČEM OKOLJU SKRBIJO ZA SVOJCA Z DEMENCO
Ena izmed oblik pomoči svojcem so skupine za pomoč. Skupina za pomoč združuje ljudi s podobnimi problemi z namenom pomagati jim na osebni način, po možnosti rešiti problem in kadar je to mogoče, naučiti jih kako živeti z lastnimi omejitvami.
Skupina za pomoč svojcev, ki v domačem okolju skrbijo za svojca je hkrati tudi podporna skupina. Svojcem obolelih za demenco omogoča izmenjavo izkušenj in iskanje rešitev na drugačen način. Ponuja možnost, da skupaj z drugimi premagajo težave in probleme s katerimi se srečujejo vsakodnevno pri skrbi svojca z demenco. Osnovni namen je medsebojno podpiranje, pridobivanje samozavesti in spretnosti za vsakdanje življenje.
SREČANJA SKUPINE ZA POMOČ SVOJCEM, KI V DOMAČEM OKOLJU SKRBIJO ZA SVOJCA Z DEMENCO, POTEKAJO VSAK PRVI DELOVNI ČETRTEK V MESECU OB 17.30 URI V SEJNI SOBI DOMA DANICE VOGRINEC MARIBOR, ČUFARJEVA C. 9.
Informacije o Skupini za pomoč lahko dobite na e.mailu:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Alzheimer center
DANICA
Pozabljamo vsi, vendar to še ne pomeni, da smo zboleli za demenco. Pozabljanje postane problem tedaj, ko oseba ni več sposobna samostojnega vključevanja v vsakodnevne aktivnosti in ne more več živeti samostojno.
Alzheimer center DANICA osebam z demenco in njihovim svojcem na enem mestu ponuja informacije, svetovanje, psihodiagnostiko in druge oblike pomoči za vsakodnevno skrb pri obvladovanju pojava demence.
Informacije, svetovanje ter osnovna psihodiagnostika je možna vsako sredo
med 16. in 18. uro v prostorih Alzheimer centra DANICA
PO PREDHODNEM DOGOVORU
v Domu Danice Vogrinec Maribor, Delovna enota Tabor,
Veselova ulica 3, 2000 Maribor.
Skupina za pomoč svojcev bolnikov obolelih za demenco je vsak prvi delovni četrtek
v mesecu ob 17.30 uri v sejni sobi Doma Danice Vogrinec Maribor,
delovna enota Pobrežje, Čufarjeva cesta, 2000 Maribor.
Informacije o izobraževanjih, delavnicah in prireditvah bodo sproti objavljene
Za vse informacije v zvezi vprašanji, reševanjem pritožb, ter za eventuelne pohvale smo vam na voljo preko obrazca. Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vprašanja.