DEMENCA

» Zdi se, kot da življenjska ura osebe z demenco teče nazaj. Že davno izgubi  sposobnost, da bi brez pomoči samostojno živel v svojem okolju. Tudi hoditi  več ne more sam in komaj še kaj spregovori;

svoje leto dni mlajše žene se ne  spominja  več – in tudi zase ne ve.

Že nekaj časa se ve, da je vzrok temu –demenca. »

Predstavljate si  svet:

• V katerem ob pogledu skozi okno ne prepoznate svoje dnevne sobe,
• V katerem ne prepoznavate ljudi, ki se obnašajo kot vaši svojci, prijatelji, znanci
• v katerem imate stalne težave z opravki, ki so vam bili prej dobro poznani in sami po sebi samoumevni ( oblačenje, sedenje na stolu,.. )
• v katerem  vam običajni razgovori drugih ljudi zvenijo kot razprava anatomskih fizikov na visokem strokovnem nivoju.

Kaj je  DEMENCA?

Demenca je skupek znakov, v kateri gre za upad številnih prej obstoječih sposobnosti pri prvotno intelektualno razviti osebi. Pojavi se brez motenj zavesti kot posledica možganske bolezni ali okvare, pri kateri so spoznavne sposobnosti toliko zmanjšane in osebnostno toliko spremenjene, da motijo opravljanje dnevnih in poklicnih dejavnosti.

Merila za prepoznavanje demence so:

• motnja spomina
• vsaj ena od naslednjih spoznavnih motenj:

- pridobljena motnja govora ( afazija )

- nezmožnost izvedbe ciljanega  giba (apraksija )

- ne prepoznavanje osnovnih vidikov predmetov   ( agnozija )

• manj uspešno organiziranje in načrtovanje
• zmanjšane socialne in delovne uspešnosti, ki so posledica spoznavnih motenj
• zanesljivo napredovanje simptomov

Opozorilni znaki demence

Pozabljanje

Vsaka pozabljivost še ni znak bolezni.Osebe z demenco si novih informacij ne zapomnijo pogosteje pozabljajo in se tudi čez čas ne spomnijo potrebnih informacij. V zadnjem stadiju bolezni se ne spomnijo niti imena svojega partnerja niti lastnih otrok. Spominske težave so pri demenci tako moteče, da onemogočajo samostojno življenje.

Težave s časovno in  krajevno orientacijo

Osebe z demenco se zmotijo pri presoji datuma celo za celo desetletje. Pogosto se zgodi, da še pravilno povedo letnico rojstva, ne vedo pa več koliko so stari, ne znajdejo se več v lastnem stanovanju. Ne vedo, kje so, kako so  prišli tja in tudi ne vedo, kako bi se vrnili domov.

Osebnostne in socialne spremembe

Pri osebah z demenco so lahko  osebnostne spremembe zelo izrazite. Ob stikih s tujci, ob nalogah, ki jim niso kos ali ob hitrih spremembah v okolju lahko nenadoma postanejo sovražno razpoloženi ali celo nasilni. Osebe z demenco postajajo  vedno bolj pasivni in potrebuje čedalje več spodbud iz okolice.

Težave pri sporazumevanju

Osebe z demenco sprva še razumejo kratke, enostavne stavke in njihov pomen. Kasneje izpuščajo posamezne besede ali jih nadomeščajo z neustreznimi besedami oz. si izmislijo povsem nove besede. Ker ne najdejo ustreznega imena, predmet opišejo. Govor postane nepovezan in nerazumljiv, pojavijo se tudi motnje pri branju in pisanju.

Težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil

Zaradi spominskih težav, zaradi oslabljene presoje in upočasnjenih odzivov, se pri osebah z demenco zmanjšajo tudi sposobnosti za opravljanje rutinskih vsakodnevnih opravil ( kuhanje, oblačenje, vožnja z avtomobilom,.. ).

Spremembe čustvenega razpoloženja in vedenja

Za osebe z demenco so značilna pogosta in hitra izrazita čustvena nihanja: od žalosti do jeze ali veselja brez očitnega razloga, ki  lahko tudi nenadoma mine.

Izbruhi jeze so posledica stisk, ki jih osebe z demenco doživljajo v vsakdanjem življenju. Čeprav so lahko v zadnjem stadiju bolezni, so  čustveno odzivni, lahko izrazijo svoje ugodje ali nezadovoljstvo s posameznimi besedami, glasovi ali tudi s telesnimi gibi.

Osebe  z demenco so pogosto nemirne, brez obstanka, pojavlja se zaposlitveni nemir. Posamezne dele aktivnosti, ki  so jih  izvajali vse življenje, lahko ponavljajo ure in ure. Nemir se pogosto stopnjuje v popoldanskih  in v  zgodnjih večernih urah.

Biti svojec osebe z demenco je enako ali še težje, kot biti bolnik?

Osebe z  demenco niso kritične do svojega stanja in ne razumejo, da temu niso več kos, zato se morda s potrebno namestitvijo v dom upokojencev ne strinjajo, jo odklanjajo ali pa imajo občutek strahu.

Osebam  z demenco je potrebno povedati resnico; kam gredo  in zakaj je to potrebno.

Osebe  z demenco se  težje  prilagodijo novemu okolju, zaradi tega jih je strah, porušijo se jim  vsakdanje navade, ne razumejo kaj se z njimi dogaja, kje so, zakaj je porušen  njihov ritem spanja,...

Zaradi tega največkrat postanejo odklonilni do negovalnih in terapevtskih ukrepov, nezainteresirani, brezvoljni, vedenjske motnje so še pogostejše, pojavi se depresivno vedenje, agresija,…

Iz običajnih vsakodnevnih aktivnosti izhajajo mnogi problemi in težave oseb z demenco, ki vplivajo na njihovo kvaliteto življenja. V različnih obdobjih bolezni se sposobnosti za samostojno izvajanje dnevnih aktivnosti spreminjajo oziroma znižujejo.

Nestrpno vedenje svojcev do oseb z demenco ali  » pomoč za  vsako ceno »   pripelje do pasivnosti. Osebe z demenco  kmalu ne zmorejo  več izvajati preprostih nalog, ki bi jih ob primerni spodbudi in pomoči še lahko opravljali.

Osebam z demenco moramo omogočiti  čim več spodbud, na katere naj se imajo možnost odzvati. Če ni dovolj spodbud, čedalje manj zaznavajo; to kar še zmorejo je potrebno, čim bolj dolgo ohranjati.

V središču je vedno posameznik z svojimi potrebami, željami in interesi, zato je pomembno, da ustvarimo preprosto in pozitivno okolje, v katerem bo življenje oseb z demenco   najpomembnejši del.

Ključnega pomena je, da ustvarimo OKOLJE, ki osebam z demenco zagotavlja:

VARNOST – ORGANIZIRANOST – AKTIVNOST

Osnovne življenjske potrebe oseb z demenco so:

• dobro počutje
• druženje
• zaposlitev
• zaupanje
• varnost
• potrpljenje

Kako  pristopiti in pomagati osebam z demenco; kaj lahko še naredimo, da bi ohranjali  njihove sposobnosti?

Dobra komunikacija lahko prepreči pojav agresivnosti in nasilja; osebe z demenco pogosto napačno razumejo oz. nimajo predstav za naša dejanja in namene. Posledica nerazumevanja sta stres, strah, zapiranje v svoj lasten svet,...

Pravila dobre komunikacije :

• besede izgovarjamo jasno, obraz in oči imamo obrnjen proti njegovemu obrazu, da nas vidi
• ob tem ne smemo zanemariti dotika z rokami, saj jih to pomirja
• sporočila naj bodo kratka, jasna in preprosta, sestavljena iz posameznih informacij.
• izogibamo se hitremu, nejasnemu govorjenju, ki vsebuje mnogo informacij, usmerjanju in dajanju navodil iz drugega konca sobe  ali za njegovim hrbtom..
• ob depresivnem razpoloženju in žalosti prisluhnemo osebam z demenco in jih  usmerjamo  k stvarem, ki jih zadovoljujejo in jih imajo  radi.

Pozitiven odnos in občutek varnosti bomo pri osebah  z demenco dosegli če:

• ne bomo postavljali nepotrebnih vprašanj
• ne bomo neprestano delili kritike in jih pri tem neprestano opozarjali
• se bomo izogibali stresnim situacijam
• bomo vzpostavili očesni kontakt
• ga bomo ogovorili z  prijetnim tonom glasu
• bomo pravočasno prepoznavali njihove potrebe in čustva
• bomo problem rešili na pravilen  način

Dobro je vedeti

Predpisana zdravila se vedno vzamejo  z navadno vodo, kajti takrat sta učinek in absorpcija največja in najbolj učinkovita. Vse ostale tekočine kot so čaj, sok, mleko, zaradi ostalih sestavin, ki jih vsebujejo, zmanjšujejo učinek zdravil.

Pomoč osebam z demenco je lahko pogostokrat omejena zaradi napačnih prepričanj in predsodkov, kot pa zaradi pomanjkanja možnosti, da bi lahko ustavili bolezenski proces.

Besedilo ob slikah  prikazuje osnovna pravila, kako pristopiti k osebam z demenco.

Če resnično hočemo človeka

varno in uspešno

pripeljati na določeno mesto,

ga moramo najprej poiskati tam, kjer se nahaja

in pričeti  iz dane izhodiščne točke.

Soren Kirkegard ( 1813 – 1855 )

Pripravili:

Mojca Rober, dipl. soc. del.

Aleksandra Gjura, dipl. del. ter.